Dolenjska

Vinorodno območje Dolenjska ima enako ime kot geografska enota Dolenjska, vendar je veliko manjše. Obsega le tista območja, kjer so še dane razmere za uspevanje vinske trte. Sestavljajo ga manjši griči, ki so med seboj ločeni z dolinami, po katerih tečejo potoki. V tem relativno velikem okolišu je zelo veliko pridelovalcev vin, ki pa vina pridelujejo zgolj za svoje potrebe. Od več kot 7000 vinogradnikov jih le nekaj deset opravlja pridelavo vina kot ekonomsko dejavnost.

V primerjavi z Bizeljsko – Sremičem ter Belo krajino leži Dolenjska nekoliko bližje Alpam in ima zaradi tega nekoliko hladnejše celinsko podnebje, ki je mešanica alpske in panonske klime z zelo hladnimi zimami in toplimi poletji. Tla so zelo raznolika. Najbolj razširjena so peščeno-lapornata in ilovnata.

Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor. Najbolj razširjene sorte so žametna črnina, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot in chardonnay.
Cviček je eno izmed redkih vin v EU, ki je pridelano iz belih in rdečih sort. Sam po sebi ni nikoli vino visoke kakovosti, saj vinarje pri doseganju boljše kakovosti omejuje že zakonodaja. Lahko je suho z najmanj 8,5% in največ 10% alkohola.
Pridelan je iz žametne črnine 40-50%, modre frankinje 15-20%, kraljevine 10-15%, laškega rizlinga 10%, in ostalih dovoljenih sort največ 15%.

Največji napredek je opaziti pri modrih frankinjah in peninah.