Vina

Strogo gledano je vino alkoholna pijača, pridobljena iz fermentacije grozdnega soka. Hkrati pa je vino najbolj kompleksna pijača na svetu, saj vsebuje več kot tisoč spojin, ki jih lahko določimo.

Med pijačami z alkoholom ima kultni status. Gre za eno najstarejših in najbolj razširjenih pijač na svetu, z bogato zgodovino in kulturnim pomenom. Vina so prisotna pri številnih družbenih dogodkih, praznovanjih ter pogosto povezana z različnimi kulinaričnimi doživetji in turizmom ter so močno promocijsko orodje.

Slovenija je majhna, a izjemno raznolika država, ki se nahaja v srednji Evropi. Glede na svojo geografsko raznolikost in podnebne pogoje ima tudi raznolika vina. Slovenska vina so cenjena zaradi svoje kakovosti, avtohtonih sort in tradicionalnih pristopov pri pridelavi.

Katere so glavne značilnosti slovenskih vin?

Avtohtone sorte: Slovenija se lahko pohvali z nekaterimi zanimivimi sortami. Med najbolj znanimi so zelen, pinela, klarnica, modra frankinja, refošk, pokalca, rebula, vitovska grganja.

Vinorodne regije: v Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, ki se delijo na devet vinorodnih okolišev; Podravje ki zajema Štajersko Slovenijo in Prekmurje, Posavje z Bizeljsko-Sremičem, Dolenjsko in Belo krajino ter Primorsko ki jo sestavljajo Vipavska dolina, Goriška Brda, Kras in Slovenska Istra.

Način pridelave: veliko slovenskih vinarje še vedno sledi tradicionalnim pristopom pri pridelavi vina. Vinogradi so večinoma na strmih področjih, kar zagotavlja optimalno količino sonca, a je delo v vinogradih veliko zahtevnejše in zahteva več ročnega dela. Tudi vinogradi so večinoma starejši.

Kako razvrščamo vina?

Glede na barvo delimo vina na bela, rdeča, rose in rdečkasta.
Glede na sorto; ta oznaka je vezano na osnovno sorto, vino jo mora vsebovati vsaj 85 odstotkov. Vina ki se pridelujejo z mešanjem različnih sort imenujemo zvrst, v zadnjem času pa se vse pogosteje uporablja francoski izraz cuvee.
Glede na letnik, kjer oznaka pomeni leto trgatve.
Glede na poreklo, ki je postalo pomembno tržno orodje.
Glede na ostanek sladkorja mirna vina delimo na suha (sladkor ne presega 9g/l, koncentracija skupnih kislin pa ne presega 2g/l), polsuha (sladkor pod 18g/l ksiline pa pod 10g/l), polsladko če sladkor ne preseže 45g/l in sladko č je ta koncentracija presežena.
Glede na vsebnost ogljikovega dioksida delimo vina na mirna, peneča in biser vina.

Katero vino postrežemo ob določeni hrani?

Vino mora biti bolj kislo kot hrana.
Vino mora biti slajše kot hrana.
Vino mora biti enako intenzivno kot hrana.
Rdeča vina se najbolj ujemajo z rdečim mesom, zorjenimi siri, mastno hrano.
Bela vina se najbolje ujemajo z belim mesom in ribami ozioma lahko hrano.
Vino je bolje uskladiti z omako kot pa z mesom, testeninami ali rižoto.
Začinjena hrana se bo bolje ujela z vinom z nižjo stopnjo alkohola.
Peneča vina so osvežilna in se lepo podajo k slani in ocvrti hrani.

Kakšna naj bo temperatura postreženega vina?

Vedno je dobro preveriti priporočila vinarja, saj se lahko priporočene temperature nekoliko razlikujejo glede na stil in regijo. Če je vino pehladno, lahko izgubi okusne note, pretoplo vino izgubi strukturo. Obstaja pa nekaj splošnih smernic:

Lahka bela vina strežemo pri temperaturi od 8 do 12°C
Srednje težka bela vina od 10 do 14°C
Lahka rdeča vina od 12 do 16°C
Srednje težka rdeča vina od 14 do 18°C
Polna težka rdeča vina od 16 do 20°C
Suha rose vina od 8 do 12°C
Penine od 6 do 10°C